Potočna postrv se je izjemno prilagodila življenju v vodah skrajnega južnega dela Latinske Amerike. Ne zgolj reke, temveč tudi večja in manjša jezera so domovanje potočnic, ki jih poznamo le še iz zgodb že precej odmaknjene zgodovine. A tu, na Ognjeni zemlji, je ulov nekaj kg težke rdečepikaste lepotice prej pravilo, kot izjema.
Od februarja do aprila se v reko Rio Grande vračajo postrvi iz morja na drst in potujejo v gornji del reke na drstišča. Povprečna velikost teh selivk je med tri in devet kg. Kot marsikje po svetu, kjer je možno loviti postrvi izvenserijskih dimenzij, so tudi ob izlivnem delu Rio Grande zrasli luksuzni lodgi, kjer se srečujejo bogati muharji iz celega sveta. Teden dni ribolova v glavni sezoni olajša ribiča za šest, sedem tisoč evrov.
A vendar je možno na isti reki, prav tako v visoki sezoni, loviti prav te iste kapitalne postrvi za mnogo ugodnejšo ceno. Tok reke je dolg 225 km in postrvi potujejo daleč navzgor, naprej na čilsko stran. In tu lovimo mi. Za več kot polovico nižjo ceno tako “domače” postrvi, kot tudi selivke.
Opis programa
Reportaža z ribolova na postrvi, objavljena v reviji “Ribič”